Se sprašuješ:

Kako biti duhoven v tem kaosu?

Je prava duhovnost v vsej tej noriji sploh mogoča?

Kaj sploh je duhovnost v 21.stoletju?

Tudi jaz sem se.

Zase sem našla odgovor, ki bo morda pomagal tudi tebi:

Duhovnost v 21. stoletju ni samo mogoča, temveč nujno potrebna.

No, vsaj za tiste, ki hočejo zares živeti, ne samo preživeti svoje življenje.

Za tiste, ki jim je škoda inkarnacije, da bi jo zapravili za nekaj, kar bodo na smrtni postelji (ali smrtni avtocesti) gledali kot na 70, 80, 90 let preživetih v službi, ki jim ni zares ustrezala,

z ljudmi, ki jim pravzaprav niso bili všeč,

v okolju, ki jih je počasi potihoma uničevalo.

In S SABO in SVOJiMi NEURESNiČENiMi sanjami.

S svojimi občutki, ki jih nikoli niso izrazili, ker so se bali sveta, reakcij tistih istih judi.

Zame je duhovnost kot zrak, ki ga diham.

Ne gre brez.

A je prilagojena svetu in času, v katerem živim.

Torej, prilagojena je obdobju 21. stoletja.

Prilagojena je življenju v mestu.

Je zabavna.

V svojem bistvu pa še vedno tista, ki so jo poznale stare, napredne civilizacije.

Pomirja.

Navdihuje.

Daje energijo.

LJUBI.